|
Čista lopata na sodišču se nadaljuje |
|
|
|
FRUC
Pridružen/-a: 16.06. 2006, 16:25 Prispevkov: 487 Kraj: kjer piha wejtr
|
|
|
|
|
Objavljeno: 30 Okt 2010 01:58 Naslov sporočila: Čista lopata na sodišču se nadaljuje |
|
|
|
|
Ker se tiče tudi Ajdovskega podjetja naj omenim tule tudi nadaljevanje afere Čista Lopata.
Objavljamo najnovejše podatke v zvezi z afero Čista lopata, ki smo jih uspeli pridobiti in ki nazorno kažejo, da trditve Aleksandra Čeferina, enega od zagovornikov direktorja gradbenega podjetja SCT Ivana Zidarja, niso tako enoznačne, kot jih je pred dnevi predstavil sodnemu senatu. "Gre za taktiko obrambe," so se odzvali na policiji neposredno po začetku sojenja, na katerem so Čeferin in zagovorniki preostalih osumljencev policijo oziroma enega od kriminalistov dobesedno obtožili konstrukta. Naše informacije pa razkrivajo, da so bili nekateri kriminalisti med preiskavo izpostavljeni mnogim pritiskom in celo krutim grožnjam, kljub temu pa naj bi bili vsi postopki proti osumljencem afere izpeljani zakonito in pod okriljem tožilstva.
Policisti so po neuradnih podatkih Ivana Zidarja in gradbeno podjetje SCT začeli preiskovati že v letu 2007. Takrat so gradbenega barona sumili utaje davkov, pranja denarja in zlorabe položaja ali pravic, medtem ko o dogovarjanju slovenskih gradbincev za gradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču in s tem povezanim podkupovanjem niso vedeli še ničesar. Dolgotrajna preiskava Zidarjevih domnevnih izvirnih grehov se je premaknila na jesen, ko so policisti od sodišča pridobili odredbo za tajno opazovanje in sledenje predsedniku uprave SCT, kar sodi med prikrite preiskovalne ukrepe. Kot smo uspeli izvedeti, so kriminalisti zahtevo za odredbo tovrstnih prikritih preiskovalnih ukrepov morali utemeljiti z več deset dodatnimi dokumenti, kar potrjuje tudi uradno pojasnilo sodišča o praksi izdajanja tovrstnih odredb.
"S prikritimi preiskovalnimi ukrepi se posega v ustavno pravico osumljenega, zato jih je mogoče izvajati samo na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Za odločanje o dovoljenju posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine so pristojna samo okrožna sodišča. Pri razlogih za sum gre za najnižji standard verjetnosti v kazenskem pravu," je sporočila Tanja Glogovčan, tiskovna predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča. Bistveni pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo odredbe, je obstoj utemeljenega razloga za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, ki so našteta v drugem odstavku 150. člena zakona o kazenskem postopku, med katere sodijo tudi pranje denarja in nedovoljeno dajanje ter sprejemanje daril.
Prikrite preiskovalne ukrepe s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca. Pred izdajo pisne odredbe mora preiskovalni sodnik opraviti formalni in vsebinski preizkus predloga državnega tožilca, ali vsebuje vse nujne podatke (določljivost osebe, utemeljitev razlogov za sum, kateri ukrep se predlaga, utemeljitev neogibne potrebnosti, utemeljitev razloga). Katerega od prikritih preiskovalnih ukrepov pa bo preiskovalnemu sodniku predlagal državni tožilec, je odvisno od predloga policije in njegove ocene konkretnega primera. Oba državna organa morata upoštevati, da izmed več mogočih ukrepov predlagata tistega, s katerim se najmanj posega v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine osumljenca in drugih oseb. "Da je bil ukrep nezakonito odrejen, mora biti dokazano, da je bila odredba preiskovalnega sodnika izdana na podlagi neresničnih, zavajajočih podatkov policije," pojasnjujejo na sodišču.
Kriminalisti so torej po neuradnih informacijah odredbo za Zidarjevo tajno sledenje in opazovanje imeli že med preiskovanjem preostalih kaznivih dejanj, ki jih je domnevno zagrešil prvi mož SCT, kasneje pa so pridobili tudi odredbo za izvajanje prisluhov njegovim telefonskim pogovorom, v katere so se ujeli tudi Hilda Tovšak, predsednica uprave propadlega Vegrada, Dušan Črnigoj, direktor Primorja in preostali obtoženci iz primera Čista lopata. Takrat se je tudi začela preiskava afere, pri kateri je šele tedaj začel sodelovati tudi kriminalist Robert Slodej in je v njej sodeloval zgolj kot operativec. Prav Slodej naj bi bil po navedbah Aleksandra Čeferina odgovoren za po mnenju obrambe nezakonito pridobljene dokaze.
Kljub odvetnikovim navedbam po naših podatkih informacije nemškega kriminalista Gerharda Schafnerja niso bistveno vplivale na presojo sodišča, da je odredilo izvajanje prisluhov. Kot pravijo naši viri, je šlo zgolj za zanimivo operativno informacijo, ne pa za dokaz, na katerem bi temeljila odredba za prikrite preiskovalne ukrepe.
Poraja se tudi velik dvom v verodostojnost pisne izjave tajnega policijskega sodelavca, s katero je slovensko policijo obtožil konstrukta pri preiskovanju afere Čista lopata. Gre namreč za človeka, ki ima na grbi več kazenskih postopkov, več virov pa nam je potrdilo, da je Čeferin njegovo izjavo v roke dobil tudi zato, ker ga zastopa oziroma brani pri enem od teh procesov.
Preiskavo proti obtožencem v primeru čista lopata so po zanesljivih podatkih zaznamovali pritiske, ki mejijo že na mafijske. Tako naj bi nekaterim kriminalistom neznanci v zvezi s primerom neprikrito grozili. Eden od njih je tako na svoj dom prejel poštno pošiljko z grozilnim pismom, pošiljatelj pa je v ovojnico priložil naboje avtomatske puške. V drugem primeru pa je kriminalist za brisalci svojega avtomobila našel zataknjeno ovojnico, v kateri je bila slika njegove žene, prečrtana čez vrat in s priloženim grozilnim pismom ter naboji avtomatske puške. Kako resne so bile grožnje, priča tudi dejstvo, da je bil omenjeni kriminalist po naših informacijah med potekom preiskave pod dodatno policijsko zaščito, ki je vključevala tudi stalni videonadzor njegovega prebivališča, okenska stekla pa je imel zavarovana z neprebojno zaščitno folijo.
Člani tožilskih vrst podobnih groženj po naših podatkih niso bili deležni, strokovnjaki pa se sprašujejo, zakaj sodnica Vesna Podjed, ki vodi sodni proces proti osmerici obtožencev v primeru Čista lopata, tožilstvu ni omogočila, da kljub predlogu za izločitev tožilke poda svoj odgovor na zahtevo zagovornikov po izločitvi ključnih dokazov, zato tožilstvo zdaj pripravlja odgovor.
Kako bo o izločitvi tožilke Bojane Podgorelec odločilo tožilstvo, bo znano sredi novembra letos, ko se bo sodni proces nadaljeval. Če bodo predlog zavrnili, je moč pričakovati nove zahteve po izločitvi, tako da obstaja veliko vprašanje, kdaj se bo zoper obtožence sploh začela glavna obravnava.
Zoper domnevne nečednosti gradbincev preiskava še vedno teče in je pričakovati nove ovadbe.
Na potezo obrambe na sojenju gradbincem so se odzvali tudi v Društvu kriminalistov Slovenije. Med drugim so zapisali, da jih preseneča, da se pri tem poskuša diskvalificirati posameznega kriminalista, ki je sodeloval v predkazenskem postopku. Obramba seveda lahko problematizira ustreznost ocene dokaznega standarda, ki je bila podlaga za pridobitev ustrezne sodne odredbe, ni pa korektno, da poskuša to prikazati na način, kot da je vse skupaj odvisno le od enega kriminalista, čeprav so v postopku zbiranja in preverjanja podatkov sodelovali številni kriminalisti, državni tožilci in preiskovalni sodnik. Problematizira se izvor informacij policijskih informatorjev. Informacije so seveda lahko nezanesljive, toda nič bolj niso zanesljive informacije, če jih zbere obramba in overi pri notarju. Poleg tega je bilo v tem postopku pridobljenih večina informacij iz drugih virov, ki so očitno prepričale državnega tožilca in preiskovalnega sodnika. |
|
Nazaj na vrh |
|
FRUC
Pridružen/-a: 16.06. 2006, 16:25 Prispevkov: 487 Kraj: kjer piha wejtr
|
|
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
FRUC
Pridružen/-a: 16.06. 2006, 16:25 Prispevkov: 487 Kraj: kjer piha wejtr
|
|
|
|
|
Objavljeno: 04 Feb 2011 12:40 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
Danes se bosta na okrožnem sodišču v Ljubljani soočila domnevni tajni policijski sodelavec in kriminalist Robert Slodej. Soočenje je potrebno, ker sta oba povabljena prejšnji teden na zaslišanju izpovedala popolnoma različni zgodbi.
Domnevni tajni policijski sodelavec je na zaslišanju prejšnji petek pojasnil, da je Robert Slodej želel preganjati Ivana Zidarja, a za to ni imel dokazov. Zaradi je Slodej od njega zahteval, da mu pomaga tako, da nemškemu kriminalistu Gerhardu Schaffnerju pove tisto, kar mu je naročil slovenski kriminalist. Schaffner pa naj bi nato zadevo posredoval v Slovenijo. Slovenska policija je nato na podlagi dokazov, ki jih je pridobila iz Nemčije, sprožila postopek, ti dokazi pa so bili tudi podlaga za izdajo sodne odredbe o telefonskem prisluškovanju Zidarju.
Slodej je izjave domnevnega tajnega policijskega sodelavca označil kot neresnične in dodal, da mu tudi nikoli ni povedal, da bodo kmalu zaprli Zidarja. Je pa pojasnil, da je s Schaffnerjem sodeloval tudi pri drugih zadevah na področju mednarodnega kriminala.
Schaffner, katerega si prav tako želi zaslišati sodišče, bi moral biti prejšnji petek zaslišan kot priča, a ga na narok ni bilo. Senat še ni odločil, kako ga bodo zaslišali v nadaljevanju sojenja.
V zadevi čista lopata so obtoženci Tomaž Žibert, Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Ivan Kroflič in Srečko Gabrič. Očita se jim kaznivo dejanje sprejemanja in dajanja daril ter nudenja pomoči k omenjenima kaznivima dejanjema pri postopku javnega naročila za gradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. |
|
Nazaj na vrh |
|
FRUC
Pridružen/-a: 16.06. 2006, 16:25 Prispevkov: 487 Kraj: kjer piha wejtr
|
|
|
|
|
Objavljeno: 28 Mar 2012 20:37 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
Po dolgih letih pravdanja se očitno aferi Čista lopata obeta končna razsodba, v kateri kot je znano tožilka zahteva med drugim tudi zaporne kazni za vse vpletene.Razsodbo sodišča pričakujemo ta petek. |
|
Nazaj na vrh |
|
FRUC
Pridružen/-a: 16.06. 2006, 16:25 Prispevkov: 487 Kraj: kjer piha wejtr
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Mar 2012 16:21 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so po slabem letu in pol ter po več kot 40 obravnavah izrekli sodbo osmerici gradbenih baronov. Sedem so jih spoznali za krive, Ivana Krofliča pa oprostili.
Ivanu Zidarju, Hildi Tovšak in Dušanu Črnigoju so dosodili po leto in pet mesecev zapora ter plačilo 11.000 evrov stranske denarne kazni, Tomažu Žibertu dve leti in pol zapora in 15.000 evrov stranske denarne kazni.
Borutu Farčniku so dosodili 10 mesecev zaporne kazni in plačilo 6000 evrov denarne kazni, enako zaporno kazen je sodnica izrekla tudi Srečku Gabriču, ki pa bo moral plačati še 10.000 evrov stranske denarne kazni. Ivanu Demšarju so dosodili leto dni zapora in 8000 evrov kazni, Ivana Krofliča pa oprostili. Njegov del sodnih stroškov bo bremenil proračun, vsi ostali pa bodo morali poravnati tudi sodne stroške.
Znano je, da je tožilstvo za obtožene zahtevalo zaporne in stranske denarne kazni, obramba pa oprostilne sodbe.
Sodba še ni pravnomočna, vseh sedem obsojenih pa ima 15 dni časa za pritožbo, medtem ko se Kroflič lahko na oprostilno sodbo pritožbi v osmih dneh. Zidarjeva obramba je po razsodbi že napovedala pritožbo, medtem ko je okrožna državna tožilka Bojana Podgorelec izrazila zadovoljstvo z izrečenimi kaznimi.
Predsednica sodnega senata Vesna Podjed je v obrazložitvi sodbe dejala, da so bila vsem obsojenim, razen Krofliču, dokazana očitana kazniva dejanja. Sodišče je pri tem sledilo predlogu okrožnega državnega tožilstva glede predlaganih kazni, saj ocenjujejo, da so bile te ustrezno predlagane.
Navedena očitana kazniva dejanja so bila izvedena s terjanjem in dajanjem nagrade, zato pri tem po mnenju Podjedove ni ključnega pomena, da do sklenitve posla s Kontrolo zračnega prometa ni nikoli prišlo. »Ni nujno, da gre pri podkupovanju za neposreden stik ali pa denarno korist,« je poudarila.
»Žibertova vloga je bila bistvenega pomena«
Podjedova je pojasnila, da je bilo Žibertu v sojenju dokazano, da je v postopku izbire najboljšega ponudnika obljubil, da bo komisija za najugodnejšega izvajalca izbrala skupno ponudbo SCT in Primorja, pri tem pa je Žibert zanemaril koristi podjetja in zase zahteval nagrado. Prav tako sodni senat meni, da je Žibert preko posrednika od Tovšakove in Vegrada terjal nagrado v neimenovani višini.
Žibertova vloga je bila po mnenju sodnega senata bistvenega pomena, saj si je v nasprotju z interesi svojega podjetja prizadeval za določen izid javnega razpisa, pri tem pa ni upošteval kriterijev, določenih v javnem razpisu. »Izkazalo se je, da je Žibert že v fazi pogajanj načrtoval, kako bi v posel vpletel svojega svaka kot podizvajalca,« je dejala Podjedova.
Pri javnem odpiranju ponudb je bilo jasno, da SCT in Primorje nista imela dovolj nizke cene, iz prisluhov telefonskih pogovorov obsojenim pa je bilo jasno, da se je Zidar nato s sogovorniki dogovarjal, kako lahko spremeni ponudbo. Prav tako je iz zaseženih listinskih dokazov po mnenju sodnega senata razvidno, da so se nato ponudbe gradbenih podjetij spreminjale, kljub temu, da to ni bilo dovoljeno v javnem razpisu.
»Ivan Zidar sicer sprva res ni vedel, kdo lahko uredi te stvari na Kontroli zračnega prometa Slovenije,« je dejala Podjedova in dodala, da mu je bila kljub temu dokazana krivda, saj je nato Zidar sam podpisoval spremenjene ponudbe.
Prav tako so po mnenju sodnega senata v postopku izbire najugodnejšega izvajalca pomembno vlogo igrali terminski načrti. »Posel sicer v končni fazi ni bil realiziran, kar pa ni pomembno, saj je bila korist terjana,« je poudarila Podjedova.
Po mnenju sodnice je bilo nedvoumno dokazano, da je Kroflič na pojasnjevali sestanek v Kranju prinesel spremenjen terminski načrt, vendar pa vsebina telefonskih prisluhov ne daje konkretne osnove za zaključek, da je vedel za nagrado Žibertu.
Pri kaznivem dejanju pomoči pri podkupovanju pa je ključnega pomena, da obtoženi ve za to nagrado, saj gre za naklepno dejanje. |
|
Nazaj na vrh |
|
FRUC
Pridružen/-a: 16.06. 2006, 16:25 Prispevkov: 487 Kraj: kjer piha wejtr
|
|
|
|
|
Objavljeno: 22 Mar 2013 15:07 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
21. 3. 2013
Odziv ministrov Viranta in Pličaniča na pravnomočno sodbo v zadevi Čista lopata
Minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant in minister za pravosodje dr. Senko Pličanič sta se odzvala na današnjo odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je postala sodba v zadevi Čista lopata pravnomočna.
si
10
Več slik
Kot je uvodoma povedal minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant, je današnja odločitev Višjega sodišča ena od luči na koncu tunela na poti do pravne države. Čestital je vsem akterjem za opravljeno delo in pri tem izpostavil vlogo kriminalistične policije. "Primer je dokaz, da se korupciji dá priti do dna," je še poudaril.
Minister za pravosodje dr. Senko Pličanič je izpostavil, da navedeni primer nedvomno govori o povečani učinkovitosti sodstva in je primer dobre prakse. Sodišče je namreč v razmeroma kratkem času, v dveh letih in pol, zaključilo primer, kljub njegovi kompleksnosti. Sojenje v razumnih rokih namreč zagotavlja delovanje pravne države.
"Eden od glavnih ciljev mojega ponovnega mandata je povrnitev občutka pravičnosti. Želim, da se državljanom povrne zaupanje v pravno državo, v kateri smo pred zakonom vsi enaki", je poudaril Pličanič.
Odgovornost sodstva v odmevnejših primerih, med katere sodi tudi sojenje v zadevi Čista lopata, je še toliko večja. Tovrstni primeri polnijo medijske strani in ravno preko njih državljani v veliki meri sprejemajo svoje ocene o delu sodstva. Minister Pličanič je ob tem poudaril: "Prepričan sem, da se tega vsi dobro zavedajo". V izjavi je še posebej poudaril, da lahko odločitev sodišča, v tem primeru pravnomočno sodbo v zadevi Čista lopata, komentira le z vidika učinkovitosti sodišča, ne more pa komentirati vsebinske odločitve sodišča. |
|
Nazaj na vrh |
|
FRUC
Pridružen/-a: 16.06. 2006, 16:25 Prispevkov: 487 Kraj: kjer piha wejtr
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Jul 2013 23:30 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
zadeva se je zaključila z obsodbo in Črnigoj sedi v koprskem zaporu,kjer prebira knjige. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Stran 1 od 1 |
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
|
|